dobri peleti v praksiDobri peleti v praksi

Kaj so dobri peleti v praksi in kako jih prepoznati:

Kot smo videli, standardi določajo normative, to so mejne vrednosti sestave peletov, fizikalnih in kemičnih lastnosti, po posameznih kategorijah kvalitete.  Za uporabnika, je pomembnih nekaj od teh lastnosti. Poleg tega so tu različni standardi, ki se malo razlikujejo med seboj in tudi nekateri podatki, so navedeni v različnih oblikah, kar nas lahko bega.

Da bomo lažje razumeli  kateri podatki so za nas pomembni in kako vplivajo na delovanje gorilnika na pelete, moramo najprvo razumeti nekaj osnovnih podatkov o procesu gorenja in delovanju gorilnika.

Za dobro delovanje gorilnika na pelete,  mora biti usklajeno doziranje količine goriva in potrebnega zraka za popolno izgorevanje. Za izgorevanje 1kg lesa je potrebno cca 5,7m3 zraka. V praksi mora biti ta vrednost nekoliko večja od faktorja 1,3. Temu pravimo presežek zraka. Če je ta prevelik, ohlajamo ogenj in s tem se močno poveča CO – monoksid. Za izgorevanje monoksida je namreč potrebna visoka temperatura. V dveh primerih se poveča monoksid: Če dovajamo preveliko količino zraka ali pa če dovajamo premalo zraka.

 

Glavne lastnosti, po katerih določamo kvaliteto peletov so:

  1. Nasipna gostota (kg/m3 peletov). Ta mora biti čim bližje 650kg/m3 ali več. To je pomembno, ker vsi transportni polži dozirajo »volumsko/sekundo«. Na trgu se pojavljajo peleti, ki imajo nasipno gostoto od 530kg/m3 do 700kg/m3. Če je nasipna gostota večja kot 650kg/m3 je vredu, manjša nasipna gostota do 600kg/m3 je še sprejemljiva, ni pa zaželjena. Peleti z nasipno gostoto pod 600kg/m3 pa se  ne bi smeli pojavljati na trgu. Manjša nasipna gostota pomeni, da po teži doziramo premalo goriva in posledično imamo prevelik presežek zraka – s tem sproščanje večje količine CO in manjšo moč gorilnika, slabši izkoristek, slabše delovanje gorilnika…
    .
  2. Vsebnost vode v peletih. Vsebnost vode v peletih zmanjšuje kurilno vrednost. 10% vsebnosti vode zmanjša razpoložljivost enerije za 0,6kWh/kg peletov (kurilna vrednost peletov je med 4,7kWh/1kg do 5kWh/1kg peletov). Standard določa, da mora biti vsebnost vode enako ali manjše od 10%. Dobri peleti imajo vsebnost vode med 5% in 7%. Tu moramo opozoriti na dva pojma, ki se pojavlata v praksi: 1. Vsebnost vode; 2. Vlažnost lesa. Podatek 10% vsebnosti vode pomeni da je 10% masnega deleža energenta voda. Vsebnost vode v % je razmerje med maso vode v lesu in maso vlažnega lesa. Vlažnost lesa pa je razmerje med maso vod v lesu vlažnega lesa in maso absolutno suhega lesa.

Primer: 10% vsebnosti vode je enako kot 11,1% vlažnosti lesa in 50% vsebnosti vode je enako kot 100% vlažnosti lesa

  1. Vsebnost pepela v peletih: Peleti so klasificirani po klasah: A1, A2, B. Peleti klase A1 morajo imeti vsebnost pepela pod 0,7%, peleti klase A2 – imajo vsebnost pepela do 1,5%, peleti B klase pa do 3,5%. Pepel ne vpliva na kurilno vrednost peletov, vpliva pa na pogostost čiščenja kotla in kurilne mrežice gorilnika in emisijo prašnih delcev. V praksi to pomeni, če uporabljamo pelete brez lubja, bomo morali čistiti kotel-peč npr.: 1x na 30-40 dni , pri uporabi peletov B klase pa 1x na 7 do 14 dni.  Največ pepela je v lubju drevesa. Peleti A1 klase so brez lubja.
  1. Dimenzije peletov: Dimenzije peletov imajo vpliv na doziranje transportnega polža. Vpliv v splošnem ni tako kritičen. Lahko pa pri nekaterih gorilnikih prihaja do zastojev, če so peleti predogi in preveč debeli in tudi večje variacije v doziranju, kar ima za posledico slabše izgorevanje.
  1. Kurilnost peletov (neto kalorična vrednost): Kurilna vrednost peletov se v praksi podaja v Mega Joulih/1kg (MJ/1kg) ali v kiloWatnih urah/1kg (kWh/1kg). Pretvorben faktor je 3,6   (1MJ = 3,6 x 1 kWh    ali    1kWh = 1Mj/3,6). Kurilna vrednost peletov se giblje med 4,7 do 5kWh/1kg. Peleti iz iglavcev imajo večjo kurilno vrednost (cca 5kWh/1kg) kot peleti iz listavcev (cca 4,7kWh/1kg). Peletom iz listavcev, je vedno dodano malo lesa iglavcev zaradi boljše vezave.

 

Nekateri proizvajalci navajajo kurilne vrednosti, ki so večje od 5kWh/1kg, celo za pelete iz listavcev tudi do 5,4kWh/1kg. To ne drži. Ali zavestno zavajajo, ali pa zaradi pomanjkljivega znanja zamenjujejo podatek z »zgorevalno toploto«, ki jo sprosti 1kg peletov.

Barva peletov: Barva peletov ni merilo za ugotavljanje kvalitete peletov. Predvsem se po barvi poskuša ugotoviti ali so peleti z z lubjem ali brez. Takoimenovani »Beli peleti« so brez lubja, npr., peleti iz smereke brez lubja so zelo svetli.  Nekateri peleti so zelo temni in barva ni »lesno rujava«. Taki peleti so zagotovo z veliko lubja in imajo večjo vsebnost pepela. Površina dobrih peletov je svetleča –steklasta. Bukovi peleti brez lubja imajo lepo svetlejšo lesno rujavo barvo, vendar skoraj ni mogoče ugotoviti, ali so z lubjem ali brez.